Vizitka občine

Župan: Brane Kolednik

Videm pri Ptuju

Središče občine je Videm pri Ptuju, ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob krakih lokalnih cest proti Ptuju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu. Novejši del naselja nastaja v smeri proti Pobrežju, del naselja je tudi na pobočjih Haloz. Naselje predstavlja pomemben lokalni center z osnovno šolo. Danes ima kraj videz močno urbaniziranega naselja, v katerem stari kmečki domovi izginjajo in jih nadomeščajo nove, moderne zgradbe. Kraj je dobil ime po župnijski cerkvi sv. Vida, ki je bila zgrajena že v času Romanike in se prvič omenja leta 1320. V sedanji obliki je bila dograjena leta 1445. Ima gotsko jedro, ki je bilo pozneje barokizirano. Hrani pet oltarjev, oltar sv. Roka s plastiko Madone je okoli leta 1750 izdelal J. Straub. V cerkev so vzidani rimski kamni. V bližini kraja naj bi stal rimski vojaški tabor, iz katerega izvirajo žgani grobovi z velikimi žarami in množico predmetov. V zunanjo steno prezbiterija sta vzidana dva rimska kamna.

Sveti vid pri Ptuju - zgodovinska fotografija
1355

Prve omembe

Videm pri Ptuju se v pisnih virih omenja leta 1355, ko je bil imenovan župnik v cerkvi ob Dravinji. Sicer pa se kraj z imenom »S. Vitus in Tren« omenja v listini iz leta 1392.

Matej Slekovec piše v župnijski kroniki, da je stal na »Gradišču«, ob izlivu Dravinje v Dravo, na najvišjem vrhu, nekoč mogočni grad »Tranek«-Dranek-Treum, ki nosi ime po Dravinji. Danes o gradu ni sledu, navedba »Gradišče« pa je nekoliko vprašljiva. Pisno gradivo pa se je tedaj ohranjalo predvsem v povezavi z gradom Treum. Lastniki haloških posesti so bilin gospodje Draneški, nato so ga odkupili gospodje Ptujski. Kasneje se grad omenja vse do druge polovice 14. stoletja. V bližini gradu pa se v začetku 15. stoletja omenja cerkvica S. Janža, ki so jo dali postaviti gospodje Ptujski.

1532

Različne nesreče

Kraj so pestile različne nesreče. V letu 1532 so napadli Turki in porušili več gradov in cerkva v Halozah, med njimi najbrž tudi grad »Tranek«. Cerkev S. Vida so kmalu obnovili, razvaline gradu pa so izginile.
1645

Kuga

V letu 1645 se je kuga razširila iz Ptuja na Videm. Tako je bila meseca julija že polovica hiš zaznamovanih z belim križem- znamenjem kuge. Vendar pa najbrž ni bila vedno opisana črna azijska kuga, ampak pogosto druge kužne bolezni, ki so začele razsajati kot posledica naravnih nesreč. Tako pišejo, da je leta 1762 na te kraje priletelo toliko kobilic, da so kot oblak zasenčile sonce, nato pa se je razširila kužna bolezen, ker se je od poginulih kobilic širil strašen smrad. Verjetno pa bolezni ni povzročil razpadajoči mrčes, ampak je zaradi lakote, ki so jo povzročile kobilice s svojim pustošenjem, nastopila uničujoča epidemija kakšne sicer ne tako nevarne bolezni. Leta 1645 pa je mogoče iz opisa bolezni vendarle sklepati, da je razsajala črna kuga.
1907

Poplave

Leta 1907 je 3. julija iz zahoda prihrumela strašna nevihta, da je bilo temno kot ponoči. Ko je huda ura ponehala, so bile Haloze bele od toče. Kupi toče so ležali več dni po grabah. Leta 1926 in 1927 je poplavila Dravinja in sicer v takšnem obsegu, da se kaj takšnega niso spominjali niti najstarejši ljudje. Vendar pa sedaj zaradi spremembe podnebja, ki je posledica zgorevanja premoga in nafte, Dravinja na tem mestu redno poplavlja. Videm pri Ptuju se pojavi s svojim imenom v letu 1952, do takrat pa se omenja z imenom Sv. Vid pri Ptuju.

Videm pri Ptuju se v pisnih virih omenja leta 1355, ko je bil imenovan župnik v cerkvi ob Dravinji. Sicer pa se kraj z imenom »S. Vitus in Tren« omenja v listini iz leta 1392.

Matej Slekovec piše v župnijski kroniki, da je stal na »Gradišču«, ob izlivu Dravinje v Dravo, na najvišjem vrhu, nekoč mogočni grad »Tranek«-Dranek-Treum, ki nosi ime po Dravinji. Danes o gradu ni sledu, navedba »Gradišče« pa je nekoliko vprašljiva. Pisno gradivo pa se je tedaj ohranjalo predvsem v povezavi z gradom Treum. Lastniki haloških posesti so bilin gospodje Draneški, nato so ga odkupili gospodje Ptujski. Kasneje se grad omenja vse do druge polovice 14. stoletja. V bližini gradu pa se v začetku 15. stoletja omenja cerkvica S. Janža, ki so jo dali postaviti gospodje Ptujski.

Kraj so pestile različne nesreče. V letu 1532 so napadli Turki in porušili več gradov in cerkva v Halozah, med njimi najbrž tudi grad »Tranek«. Cerkev S. Vida so kmalu obnovili, razvaline gradu pa so izginile. V letu 1645 se je kuga razširila iz Ptuja na Videm. Tako je bila meseca julija že polovica hiš zaznamovanih z belim križem- znamenjem kuge. Vendar pa najbrž ni bila vedno opisana črna azijska kuga, ampak pogosto druge kužne bolezni, ki so začele razsajati kot posledica naravnih nesreč. Tako pišejo, da je leta 1762 na te kraje priletelo toliko kobilic, da so kot oblak zasenčile sonce, nato pa se je razširila kužna bolezen, ker se je od poginulih kobilic širil strašen smrad. Verjetno pa bolezni ni povzročil razpadajoči mrčes, ampak je zaradi lakote, ki so jo povzročile kobilice s svojim pustošenjem, nastopila uničujoča epidemija kakšne sicer ne tako nevarne bolezni. Leta 1645 pa je mogoče iz opisa bolezni vendarle sklepati, da je razsajala črna kuga. Leta 1907 je 3. julija iz zahoda prihrumela strašna nevihta, da je bilo temno kot ponoči. Ko je huda ura ponehala, so bile Haloze bele od toče. Kupi toče so ležali več dni po grabah. Leta 1926 in 1927 je poplavila Dravinja in sicer v takšnem obsegu, da se kaj takšnega niso spominjali niti najstarejši ljudje. Vendar pa sedaj zaradi spremembe podnebja, ki je posledica zgorevanja premoga in nafte, Dravinja na tem mestu redno poplavlja. Videm pri Ptuju se pojavi s svojim imenom v letu 1952, do takrat pa se omenja z imenom Sv. Vid pri Ptuju.

sl_SISlovenian
Preskoči na vsebino